Anela Bešo: Enotni trg EU = gradbišče življenjskega standarda

Na vprašanje Eurobarometra, objavljenega marca 2011, Kaj pomeni vam osebno Evropska unija, je več kot polovica Slovencev odgovorila svoboda potovanja, študija in zaposlitve ter evro. Te ugodnosti posredno ali neposredno dolgujemo enotnemu trgu EU. Enotni trg je eden njenih največjih dosežkov  in je močno prispeval k izboljšanju življenjskega standarda Evropejcev.

Če ne zaupate statistiki, lahko vprašate nedržavljane EU, kaj pomeni Evropska unija njim. Vizni režim je nekoliko olajšal potovanje nekaterim, predvsem našim nekdanjim sodržavljanom. Popolna svoboda potovanja pa je za njih še daleč. Pridobivanje vizuma in zdravstvenih zavarovanj, menjava denarja in podobni zapleti, ki so časovno in finančno potratni ter sem jih deležna pri popotovanju v druge kraje, me vedno znova spomnijo na samoumevno svobodo, ki mi jo ponuja EU.

Enotni trg je bil od nekdaj »gonilo evropskega gospodarskega razvoja in blaginje«, je ob predstavitvi Akta za enotni trg povedal komisar Barnier. Evropejci kot najsposobnejšega akterja za reševanje finančne in gospodarske krize na prvo mesto postavljamo Evropsko unijo (Eurobarometer, marec 2011), Evropska komisija pa pri reševanju krize močno stavi prav na enotni trg, ki bo ponovno postavil temelje za rast, razvoj ter zaposlovanje. 

V zadnjih mesecih in letih številne države članice pripravljajo svoje politične strategije za izhod iz gospodarske in finančne krize. Vedno bolj se zavedamo omejitev našega naravnega okolja, zato se je potrebno soočiti tudi s ključnim izzivom: Na čigavih ramenih bomo nadaljevali rast? Na račun že tako depriviligiranih, ki jim usodo, poleg gospodarske krize, greni tudi vedno bolj očitna okoljska kriza? Ali smo vendar pripravljeni prevzeti zgodovinsko odgovornost za svojo dosedanjo blaginjo?

Revizija Direktive o obdavčevanju energije, ki jo je komisija predlagala istočasno z Aktom za notranji trg, se poskuša soočiti z gospodarskimi in okoljski izzivi hkrati. Zvišanje minimalne stopnje davka za dizelsko gorivo v Evropi predstavlja ukrep, ki bi pomenil zaščito pred zlorabami držav, ki z nizkimi davki na gorivo privabljajo tovornjake, da svoje rezervoarje polnijo pri njih. Tako imenovani »bencinski turizem« zmanjšuje svobodo sosednjih držav, da po lastnih željah določijo stopnjo davka na gorivo.

Za Slovenijo, ki se spopada z naraščanjem tovornega prometa, bi lahko bila nova direktiva o obdavčevanju energije pomoč pri spopadanju z negativnimi okoljskimi in družbenimi posledicami prometa. Še več, če bi Slovenija zbrala dovolj poguma in bila bolj vizionarska, bi pametno obdavčenje energije vključila v javnofinančne reforme. Namesto dela bi obremenjevala rabo naravnih virov in s tem vzpostavila enega od okvirjev za prehod v nizkoogljično družbo.

Pobudi ne kaže najbolje, saj jo je že zavrnila Nemčija, za spremembo davčne zakonodaje pa je potrebno soglasje vseh članic EU. Kljub temu upam, da bomo vsaj v Sloveniji sposobni toliko politične modrosti in vizije ter bomo minimalne standarde vpeljali ne glede na sprejetje soglasja na ravni EU. In zamere, ker se je tako slabo izkazala pri spoštovanju določenih pravil, ki nam jih nareka enotni trg EU,  bom lažje pozabila.

Anela Bešo

Besedilo izraža osebno stališče avtorja in ne stališča Evropske komisije.