EU ekspres

• 
• 
• http://www.euekspres.eu//images/datoteke/INTERVJU_JON_WORTH.mp3

Intervju

Intervju z Jonom Worthom, blogerjem in političnim aktivistom iz Velike Britanije

Dober spletni dnevnik je ogledalo posameznikovega značaja

S pronicljivim in zelo zavzetim pisanjem na svojem »euroblogu« (www.jonworth.eu) je Jon stopil na žulj že marsikomu, vendar pa mu nihče ne oporeka dobre vsebinske podkovanosti in sposobnosti učinkovitega komuniciranja. S pionirjem učinkovitega državljanskega EU blogerstva smo se pogovarjali o tem, zakaj je spletno komuniciranje tako pomembno za oblikovanje javne podobe posameznika ter o dobrih in slabih straneh Evropske komisije pri komuniciranju z najrazličnejšimi javnostmi. Sam pravi, da se vsaka politična akcija najprej začne na spletu, šele potem pa se gradnja omrežij preseli v »realni« svet. No, večina ljudi misli ravno nasprotno …

Pred kratkim je bila imenovana nova Evropska komisija. Kakšen je vaš komentar na imenovanje in zasedbo mest?

Komisarska ekipa je sicer stabilna, a nezanimiva. Predsednik Barroso je bil varna in kompetentna izbira že v prvem mandatu in ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo tako tudi tokrat. Razdelitev resorjev je pravzaprav zapletena igra, kako zadovoljiti apetite vseh držav članic, kako nagraditi komisarje, ki »sodelujejo« že drugič, in kako poskrbeti, da bo vsak komisar imel vsaj nekaj besede pri oblikovanju politik. Eno od pomembnejših vprašanj, ki se poraja, pa je, kako bodo komisarji, katerih področja se vsebinsko prekrivajo, sodelovali. Nedvomno bo pa to pokazal čas.

Resor informacijske družbe in medijev se je preimenoval v resor za digitalno agendo. Kaj želi Evropska komisija s tem povedati in ali bo nova komisarka lahko nadaljevala ambiciozno zastavljeno delo komisarke Viviane Reding?

Tudi tukaj bo čas pokazal, ali bo preimenovanje resorja vodilo tudi v spremembo njegove vloge. Komisarka Redingova je v zadnjih petih letih svoje delo opravljala korektno: ko je zaznala, da je nekaj »v zraku«, se je samozavestno odločila za ukrepanje – denimo pri zniževanju cen mobilnega gostovanja. Nova komisarka za to področje, Neelie Kroes, je bila odlična in odločna komisarka za konkurenčnost, a šteje že skoraj 70 let in ima malo izkušenj z novimi tehnologijami, tako da nisem preveč navdušen nad njenim imenovanjem na ta položaj. Niti Kroesova niti Redingova nista bili kaj preveč dovzetni za uporabo novih tehnologij, saj nobena od njiju ni pisala bloga ali bila prisotna na Twitterju.

Zasloveli ste s svojim blogom, ste nekakšen pionir civilne EU blogosfere. Zakaj je bloganje in komuniciranje prek spleta tako pomemben del oblikovanja javne podobe?

Dober spletni dnevnik je ogledalo posameznikovega značaja, je javen in vsem na voljo za branje in pregledovanje. Upam, da je moj značaj – včasih strasten, drugič strateški, vedno pa imam mnenje – razviden iz zapisov na mojem blogu. Zame je spletni dnevnik tudi sredstvo, ki mi omogoča, da ne izgubim občutka za gledanje stvari z različnih perspektiv. Večino časa preživim v Bruslju in ta »evropski mehurček« je lahko včasih preveč zaprt vase, zato mi kritike in komentarji na mojem blogu tudi omogočajo, da dobim vpogled, kaj EU po mnenju državljanov dela dobro in kaj slabo. Po mojem mnenju je pri reševanju političnih vprašanj najprej treba »urediti« zadevo na spletu, nato pa zgraditi omrežje v realnem svetu. Veliko aktivistov namreč razmišlja ravno nasprotno. Kampanja za spolno uravnoteženo Komisijo – www.genderbalancedcommission.eu – je najboljši primer tega pristopa.

Med komisarji je na področju spletnega komuniciranja izstopala nekdanja podpredsednica Margot Wallström, ki je z veliko vnemo pisala blog in tudi komunicirala z bralci. Kako na splošno ocenjujete pristop Evropske komisije in komisarjev do tega načina komuniciranja z državljani?

Wallströmovo in njen pristop zelo spoštujem, tudi sicer je zelo prijazna in odprta oseba. Komisija se sicer precej trudi s spletnim komuniciranjem, vendar je pri dejanski uporabi pridobljenega »izplena« manj uspešna. Državljanom ponudi priložnost, da predlagajo in povedo svoje mnenje, vendar brez jasnih ciljev, kaj se bo spremenilo ali zgodilo, ko bodo mnenja državljanov zbrana. Celotno komuniciranje Evropske komisije, vključno s spletnim, bi moralo biti bolj ciljno usmerjeno – torej kaj so nameni, cilji spletnega komuniciranja, kako jih doseči, izmeriti in kaj početi z zbranimi mnenji in predlogi. Rad bi videl, da bi si ta vprašanja v naslednjih petih letih večkrat zastavili.

Sami ste tudi pobudnik zanimivega portala bloggingportal.eu, ki že leto dni na enem mestu zbira zanimive politične bloge iz vse Evrope.

Portal odgovarja na vprašanje, kako pri več kot 500 blogih o zadevah EU najti relevantno vsebino. Ducat EU in spletnih zanesenjakov prostovoljno sodeluje pri projektu ter označuje najbolj zanimive zapise in odlične analize dogajanja v EU. Portal spremlja tudi veliko ljudi, ki delajo za evropske institucije, seveda pa bi bilo zelo dobrodošlo, da bi vsaj nekaj novih komisarjev prispevalo svoje spletne zapise tudi za bloggingportal.eu.

Se vam ne zdi, da je poplava spletnega in tudi drugega komuniciranja mogoče preveč intenzivna, da bi še vključevala slehernika? Je spletno komuniciranje morda izključujoče do drugih, ki ne želijo komunicirati na takšen način?

Nabor metod in orodij za komuniciranje se nenehno povečuje, tako na spletu kot izven njega, EU pa se ta trenutek muči z iskanjem svoje zgodbe in političnih ciljev za komuniciranje. Ratifikacija Lizbonske pogodbe označuje konec obdobja po hladni vojni. Kaj bo EU vodilo naprej? Razvijanje vse večjega števila komunikacijskih orodij ne more biti odgovor na pomanjkanje koherentnih in konkretnih sporočil. Za dosego tega EU potrebuje dobro vodstvo na vrhu svojih institucij, to pa je nekaj, česar nam trenutno primanjkuje.